We Count

Ljubljana is a political and cultural centre as well as the main commercial, business, congress, exhibition, transport, the scientific and educational centre of the Republic of Slovenia. Ljubljana is also Slovenia's largest employment centre with 180,000 jobs and its university centre with 41,000 students. Due to the daily migrants from the region to work and school, who mainly depend on the use of cars, Ljubljana has for many years been confronted with the problems of traffic and environmental problems.

Based on Ljubljana's Vision 2025, the City of Ljubljana began to develop an integrated transport strategy that builds on the efforts made to promote sustainable mobility. Main objectives of the Vision 2025 are good connection to the network of bicycle routes, a higher proportion of bicycle trips and improved transition knots for pedestrians and cyclists. Especially in the centre of the city, the cycling areas are bicycle-friendly, but outside the strict centre they require reorganisation and reconstruction.

The share of the population of Ljubljana in the traffic volume in 2003 and in 2013 shows that the largest day migrations are made from the neighbouring municipalities of Domžale in Kamnik. Cycling between city centres in the regional area has great potential as the majority of the population lives in the flat part of the region, and the distances between the settlements are relatively small.

With the use of the WeCount sensors and data platform, this case study aims to identify important bike corridors, capture cycling trends (a larger proportion of cyclists in transport and a larger proportion of cycling, better accessibility for cyclists) and justify investments in biking infrastructure (provision of support infrastructure for cyclists). The inventory and the aspiration of having a lot of richer bike infrastructure will be better studied and confirmed by WeCount low-cost cyclist counting.

In WeCount, we add 2 smaller networks with Telraam-sensors in Novo Mesto and Obala

Ljubljana

Ljubljana je politična in kulturna prestolnica, pa tudi trgovsko, poslovno, kongresno, prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije. Ob vsakodnevnih migracijah, ki potekajo predvsem z osebnimi vozili, se Ljubljana sooča s povečanjem onesnaženosti zraka in gostote prometa. Prihodnje načrtovanje prometa mora zato biti usmerjeno k soudeležbi vseh udeležencev v prometu in k zmanjšanju onesnaženosti zraka, zvočne onesnaženosti, manjše porabe energije ter premišljene rabe prostora. Cilj je, da bi v Ljubljani do leta 2025, dve tretjini vseh poti meščani opravili bodisi peš, s kolesom ali z javnim prevozom, eno tretjino poti pa z osebnim vozilom. Kljub razmeroma dobro urejeni kolesarski mreži v središču Ljubljane, kar se v meritvah izkazuje z porastom števila kolesarjev, pa je kolesarske poti izven središča Ljubljane potrebno prenoviti in vzpostavitvi nove kolesarske mreže. Prepoznavanje novih kolesarskih koridorjev je ključno za vzpostavitev trajnostne kolesarske mreže.

Namen raziskave je spremljanje prometa s pomočjo prebivalcev na območju Mestne občine Ljubljane ter občin Trzina, Domžal in Medvod. Sodelujoči posamezniki v projektu bodo souporabljali naprave za strojni vid z nizkocenovnimi in avtomatiziranimi senzorji za štetje prometa, ki jih bodo namestili na okno v njihovem domu ali na delovnem mestu s primernim pogledom na ulico in s katerimi bo mogoče spremljali prometne tokove. Zbrani podatki bodo lahko v pomoč lokalnim oblastem pri zagotavljanju regionalnega, neprekinjenega, privlačnega, z odpravo nevarnih točk tudi varnega in udobnega kolesarskega prometa. Projekt bo promoviral mestno kolesarjenje, širitev sistema izposoje koles in povečanje kapacitet kolesarskih poti v mestu in na njegovem robu.

prijavite se

Novo Mesto

Mestna občina Novo mesto je kot sodobna regionalna prestolnica soočena z vsemi izzivi, ki jih prinaša stalno povečevanje prometa in z njim povezano onesnaževanje zraka. Ključ za spremembe, ki so gotovo nujne, je v drugačnem načrtovanju prometa, ki pomeni načrtovanje za ljudi, in ne za avtomobile ter promet. Z daljnovidnejšimi ukrepi bi se lahko kot skupnost odmaknili od zadovoljevanja apetitov po večjih pretokih avtomobilskega prometa in se posvetili negovanju trajnostno naravnane mobilnosti. Središče naše pozornosti je tako urejen, privlačen, dostopen in varen prometni prostor.

Ključ za spremembe je v celostnem načrtovanju prometa za boljši izkoristek obstoječih prometnih površin, ki bi lahko bile uravnoteženo porazdeljene med osebnim avtomobilom in njegovimi alternativami. Mestna občina Novo mesto se zato usmerja tudi v uporabo sodobnih tehnologij za pridobivanje podatkov o mobilnostnih navadah in prometnih tokovih. S celostnim načrtovanjem, ki sloni na takšnih podatkih, lahko Novo mesto uresniči številne strateške interese, kot so boljša kakovost javnih prostorov, večja varnost otrok, izboljšanje kakovosti zraka, zmanjševanje hrupa in blaženje podnebnih sprememb. Nenazadnje želimo vzpodbuditi tudi aktivno mobilnost prebivalcev, da bi hodili peš ali se vozili s kolesom, kar ima pozitivne učinke na zdravje.

Namen raziskave je spremljanje prometa s pomočjo prebivalcev na območju Mestne občine Novo mesto. Sodelujoči posamezniki v projektu bodo souporabljali naprave za strojni vid z nizkocenovnimi in avtomatiziranimi senzorji za štetje prometa, ki jih bodo namestili na okno v njihovem domu ali na delovnem mestu s primernim pogledom na ulico in s katerimi bo mogoče spremljali prometne tokove. Zbrani podatki bodo lahko v pomoč pri nadaljnjih ukrepih za izboljšanje mobilnosti v občini.

prijavite se

Obala

Obala je območje, za katerega je značilno izrazito nihanje v aktivnostih v poletnem in zimskem času. Zmanjšan obseg programa od pozne jeseni do zgodnje pomladi je očiten. S prihodom turistov na obalo v poletnih mesecih se izrazito poveča tudi gostota prometa in onesnaženost zraka. To so problemi, ki obalno območje zaznamujejo vsako leto. Prihodnje načrtovanje prometa mora zato biti usmerjeno k soudeležbi vseh udeležencev v prometu in k zmanjšanju onesnaženosti zraka, zvočne onesnaženosti, manjše porabe energije ter premišljene rabe prostora.

Kolesarska mreža je slabo razvita, potrebna prenove in vzpostavitve novih kolesarskih povezav. Prepoznavanje novih kolesarskih koridorjev je ključno za vzpostavitev trajnostne kolesarske mreže.

Nekdanja pomembna transportna os – porečanka danes živi v obliki kolesarske poti po sicer nekoliko spremenjeni trasi. V zadnjih letih lahko opazimo porast kolesarskega prometa, zato je izboljšanje kolesarskih poti ključnega pomena.

Namen raziskave je spremljanje prometa s pomočjo prebivalcev na območju občin Piran, Izola, Koper in Ankaran. Sodelujoči posamezniki v projektu bodo souporabljali naprave za strojni vid z nizkocenovnimi in avtomatiziranimi senzorji za štetje prometa, ki jih bodo namestili na okno v njihovem domu ali na delovnem mestu s primernim pogledom na ulico in s katerimi bo mogoče spremljali prometne tokove. Zbrani podatki bodo lahko v pomoč lokalnim oblastem pri zagotavljanju regionalnega, neprekinjenega, privlačnega, z odpravo nevarnih točk tudi varnega in udobnega kolesarskega prometa. Projekt bo promoviral mestno kolesarjenje, širitev sistema izposoje koles in povečanje kapacitet kolesarskih poti.

prijavite se